Mladinsko delo

Mladinsko delo ima v družbi pomembno vlogo, saj deluje preventivno, mladim omogoča pridobivanje kompetenc za aktivno participacijo v družbi ter njihov osebni in socialni razvoj. V praksi se dogaja na različnih nivojih (lokalnem, regionalnem, nacionalnem, mednarodnem), hkrati pa lahko pomeni delo mladih za mlade v smislu izvedbe taborov, delavnic itd. ali pa odzivanje na zakonodajo v povezavi z mladimi.

Z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju je mladinsko delo dobilo tudi svojo formalno obliko, saj ga ta definira kot »organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve.«

Obstajajo tudi druge definicije mladinskega dela (glej Mladinski svet Slovenije, Mreža MaMa, Svet Evrope). Vsem so pa skupni nekaj temeljnih značilnosti:

  • Učna izkušnja. Vsakemu mlademu posamezniku predstavlja vključenost v mladinsko delo svojevrstno učno izkušnjo. Pravimo, da je mladinsko delo umeščeno v prostor neformalnega učenja, ki je ločeno od formalnega sistema izobraževanja.
  • Načrtovan proces. Mladinsko delo je načrtovan proces, kar zagotavlja njegovo sposobnost, da dosega učne in druge učinke.
  • Aktivna participacija. Mladinsko delo stremi k razvoju mladih v aktivne državljane, ki se zlahka vklapljajo v družbo in prispevajo k njenemu razvoju. Participacija mladih se razume kot aktivno družbeno udejstvovanje mladih v vsakdanjem (družbenem, političnem …) življenju s ciljem, da kot državljani prevzamejo aktivno vlogo.
  • Osebni in socialni razvoj mlade osebe. Posamezniki, vključeni v mladinsko delo, se v tem procesu izoblikujejo.

Kadri v mladinskem delu

Mladinski voditelj in mladinski delavec. Mladinski voditelj je oseba, ki svojim delom omogoča mladim, da se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih zanimajo ali jim koristijo ter s tem razvijajo svoje kompetence, veščine in zmožnosti. Mladinski delavec izhaja bolj iz strokovne sfere (centri za socialno delo, fakuteta za socilano delo). 

Mladinski aktivist je oseba, ki zelo aktvno deluje v mladinski organizaciji ali nekem mladinskem gibanju.

Ker v Sloveniji za opravljanje poklica mladinskega delavca ni mogoče pridobiti javno veljavne izobrazbe oziroma javne listine o usposobljenosti za opravljanje tega poklica je Urad RS za mladino podal pobudo za pripravo poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za mladinskega delavca/mladinsko delavko. Poklicni standard za mladinskega delavca/mladinsko delavko je bil dne 13. 12. 2016 sprejet na Strokovnem svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje.

Strukture v mladinskem delu

Mladinska organizacija je avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju.

Organizacija za mlade je pravna oseba, ki izvaja programe za mlade, vendar ni mladinska organizacija, in je organizirana kot zavod, ustanova ali zadruga.

Mladinski sveti

Mladinski svet Slovenije je krovna mladinska organizacija v Sloveniji, ki združuje 16 mladinskih nevladnih organizacij različnih interesnih, nazorskih ali političnih usmeritev. MSS zastopa interese mladih pri nacionalnih oblasteh in v mednarodnih združenjih ter sodeluje pri spodbujanju razvoja mladinske politike.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti so nosilci mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni ter predstavljajo osnovo za sodelovanje mladih v lokalnih skupnostih. Od sprejetja Zakona o mladinskih svetih v letu 2000 se ustanavljajo v posameznih lokalnih skupnostih kot združevalni in predstavniški organ lokalnih mladinskih organizacij in lokalnih enot večjih mladinskih organizacij.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interese mladih pri lokalnih (občinskih) oblasteh in se z njimi dogovarjajo o aktivnosti, sredstvih ter infrastrukturi, ki bo namenjena mladim. Prav tako imajo v skladu z zakonom pravico do dajanja mnenj v vseh zadevah, obravnavanih v občinskih organih, ki zadevajo mlade. S svojim delovanjem spodbujajo dejavnosti mladinskih organizacij, skrbijo za informiranje njihovega članstva in širše javnosti o politiki lokalne skupnosti, predvsem na področjih, ki zadevajo mlade.

Mladinski center je organizirano funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava oziroma fizična oseba, v katerem se izvajajo programi v mladinskim sektorju in mladinsko delo na lokalni ravni.

Nacionalna mladinska organizacija  je prostovoljna organizacija, katere večino vodstva in članstva predstavljajo mladi v starosti od 14 do 29 let in je organizirana ter deluje na nacionalnem nivoju in ima večje število članov, organizirano v lokalnih enotah organizacije. Njen namen je predstavljanje in razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije in spodbujanje mladih k združevanju in participaciji v družbi.

Mladinska organizacija, katere člani so pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti, lahko pridobi status nacionalne mladinske organizacije ne glede na pogoje glede članstva in teritorialne organiziranosti.

Trenutno v Sloveniji deluje 12 nacionalnih mladinskih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu.

Druge nevladne organizacije  so nevladne, neprofitne ter prostovoljne organizacije, ki ne sodijo v nobeno od treh, zgoraj navedenih skupin, in na nacionalnem oz. regionalnem nivoju izvajajo mladinske programe in programe za mlade. Mednje sodijo tudi organizacije, ki izvajajo tako imenovane podporne in servisne programe za mlade, to je programe, ki prispevajo k večji kvaliteti mladinskega dela, mladinske politike ali položaja mladih v Sloveniji.

Uporabni viri:

Urad RS za mladino
Mladinska mreža MaMa
Portal Mlad.si
Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije “Mladinsko organiziranje”
Zakon o mladinskih svetih
Pravilnik o registraciji in vodenju registra mladinskih svetov
Ustanavljanje MSLS
Ustanovitev MSLS v treh korakih, shema