Informiranje mladih – informacije za mlade

Mladi so tekom odraščanja soočeni s številnimi odločitvami, ki pomembno vplivajo na njihova življenja, zato je ključno, da jim omogočimo enakopraven dostop do kakovostnih in brezplačnih informacij za mlade. Te namreč mladim omogočajo, da prepoznajo svoje pravice in na podlagi le teh sprejemajo odgovorne odločitve ter aktivno participirajo v družbenih, ekonomskih in političnih dimenzijah družbe. Zaradi ključne vloge informiranja pri opolnomočenju mladih, je pravica do informiranja splošno prepoznana v političnih dokumentih, tako na nacionalnem kot tudi na evropskem in mednarodnem nivoju.

Mladinsko informiranje je pravica do pridobivanja informacij. Ne gre samo za dajanje nasvetov, ampak za pravico biti informiran. Mladinski informatorji imamo poglavitno vlogo pri predajanju in tolmačenju informacij mladim, pri čemer je izjemno pomembno, da svoje storitve prilagodimo posamezniku in njegovim potrebam. Mladi namreč zaradi prenasičenosti z informacijami pogosto težko prepoznajo zanesljive, točne ter njihovim potrebam in željam prilagojene informacije (informacije za mlade). To se kaže še posebej v današnji digitalni dobi, kjer je kritičen pristop do informacij nujen.

Mladinsko informiranje je osrednja naloga mladinskega dela, ki vključuje mnoge aktivnosti kot so informiranje, svetovanje, vodenje in usposabljanje, mreženje in povezovanje s specializiranimi ponudniki storitev.

Vse to z namenom:

  • zagotoviti zanesljive, pravilne in razumljive informacije za mlade;
  • zagotoviti dostop do različnih virov informacij;
  • omogočiti pregled nad različnimi možnostmi znotraj vseh relevantnih tem;
  • pomagati mladim, da med množico informacij prepoznajo prave zase;
  • zagotoviti, da se mladi zavejo vseh pravic in storitev, ki so jim dostopne in v uporabo ter tudi, da spoznajo, na kakšen način lahko do njih dostopajo;
  • nuditi podporo pri ocenjevanju pridobljenih informacij in pri prepoznavanju kakovostnih informacij;
  • nuditi različne kanale za komunikacijo in dialog z namenom direktne podpore mladim pri njihovem iskanju informacij in novega znanja;
  • prispevati k medijski in informacijski pismenosti mladih ter pri njih spodbujati kritično mišljenje.

Razvoj informiranja mladih v Evropi

Specializirano informiranje mladih se je pojavilo že proti koncu 50. let 20. stoletja, ko so se na Finskem odprle informacijske pisarne za podporo pri internih migracijah mladih iz podeželja v večja mesta.

Leta 1961 je bil v Londonu odprt prvi “walk-in” informacijski center v Evropi, kjer so mladi lahko svoja vprašanja direktno naslavljali na strokovnjake. Koncept odprtih vrat se je razširil v 2. polovici 60. let, ko sta 2 mladinska svetovalna centra na Nizozemskem želela prekiniti z zelo formalnim, tradicionalnim načinom mladinskega informiranja v obliki vnaprej dogovorjenih sestankov, čakalnih list in psihiatrično medicinskim pristopom obravnavanja mladih.

V letih 1970–75 so se iniciative informativnih mladinskih središč širile po skoraj vseh večjih krajih v Belgiji, Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem. Germanske in anglosaške dežele so spodbujale model svetovanja, hkrati se je ob podpori lokalnih, regionalnih in državnih oblasti razvil vpliven model informiranja v Franciji in prerasel v široko razvito mrežo informativnih središč (centri CIDJ). Med letoma 1975 in 1985 so se pojavile različne iniciative še v Južni Evropi (romanske dežele), kjer pa so večinoma spodbujali zgolj informiranje. 

Leta 1985 sta bila na prvi evropski konferenci ministrstev, odgovornih za mladino, informiranje in svetovanje prioritizirana kot pomemben povezovalni element na evropskem nivoju. Kot rezultat je bil znotraj Sveta Evrope ustanovljen odbor strokovnjakov za mladinsko informiranje v Evropi. Leta 1986 je bila ustanovljena agencija ERYICA – European Youth Information and Counselling Agency.

Leta 1990 je odbor ministrov Sveta Evrope izdal priporočila za informiranje in svetovanje mladim v Evropi. 2 leti kasneje je ERYICA sprejela prvo različico Evropske listine o informiranju mladih, ki opisuje temeljne vrednote, načela in delovne smernice za mladinsko delo. 

Leta 1997 se je Svet Evrope odločil okrepiti svojo vključenost in predanost problematiki informiranja in svetovanja mladim v Evropi s prepričanjem, da imajo vsi ljudje pravico do informiranja (kar je splošno opredeljeno tudi v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter še posebej v Konvenciji o otrokovih pravicah).

Po letu 2000 je internet, ki je postal vsem dostopen vir informacij, močno preoblikoval mladinsko informiranje, čemur se je prilagodila tudi ERYICA, najprej s posodobitvijo Evropske listine o informiranju mladih, nato pa tudi s sprejetjem Načel spletnega informiranja mladih.

Vse do danes se povsod po Evropi razvijajo novi koncepti informiranja, ki poskušajo mlade doseči tam, kjer so. Bistvenega pomena je postalo tudi vrstniško informiranje. 

Informiranje v Sloveniji – Informacije za mlade v Sloveniji

Leta 1995 je bil oblikovan temeljni dokument, imenovan Koncept informiranja in svetovanja za mlade v Sloveniji, ki je določil smernice razvoja informativno-svetovalne dejavnosti za mlade v naši državi.

Pomembnejša izhodišča so se nanašala na opredelitev osnovnih pojmov, načel in metod dela ter na sistemske in organizacijske vidike. Vzpostavljeni so bili tudi nosilci informativno-svetovalne dejavnosti. Tako je dokument v drugi polovici pomembno prispeval k razvoju dela mladinske politike. Dokument je nastal kot rezultat sodelovanja številnih strokovnjakov in Urada RS za mladino ter bil prepoznan kot pomemben doprinos k razvoju mladinske politike. V letu 2003 je bil objavljen nov, prenovljeni koncept, ki je v uporabi še danes.

Uporabni viri:

Zbirke dobrih praks na področju informiranja:

© 2017 LMIT Vse pravice pridržane.