Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju pravi, da je mladinska politika “usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnimi in drugimi organizacijami.”
Mladinska politika je torej sistem dejavnosti države (ali lokalnih skupnosti), usmerjen v zagotavljanje pogojev za lažji in uspešnejši prehod mladih v odraslost. Pri tem ustvarja ustrezne podporne mehanizme za razvoj mladinskega dela in delovanja mladinskih organizacij, ki so avtonomne in demokratične.
Pregled definicij in njihovo tolmačenje nam odpre dve smeri mladinske politike:
Horizontalna mladinska politika. V horizontalno smer spadajo ukrepi, ki so sicer sestavni del drugih (področnih) politik, vendar želi družba s posebnimi ukrepi za mladino še posebej zagotoviti spodbujevalne okoliščine za lažjo integracijo mladih v družbo (stanovanjska politika, politika zaposlovanja, zdravstvena politika, izobraževalna politika itd.).
Vertikalna mladinska politika. V vertikalno smer spadajo ukrepi, ki so prvenstveno lastni prostoru mladine in so namenjeni spodbujanju vključevanja mladih v mladinsko delo, zagotavljanju pogojev za izvajanje mladinskega dela ter izdelavi in oblikovanju osnov za določanje ciljev in ukrepov na področju mladinske politike.
Odgovornost za mladinsko politiko
Ukrepe mladinske politike potrjujejo organi javnih oblasti (država in vlada z ministri), priprava, izvajanje in vrednotenje pa je prepuščeno izvršnim organom, to so ministrstva, agencije, predvsem pa Urad RS za mladino, ki je pristojen za razvoj mladinske politike in mladinskega dela v Sloveniji. V letu 2009 je Vlada RS kot posvetovalno telo vlade pri vprašanjih, ki zadevajo položaj mladih v družbi, vzpostavila Svet Vlade RS za mladino. Svet zanjo opravlja strokovne naloge in ji nudi pomoč pri odločanju o zadevah s področja mladih. Več informacij o Svetu in zapisnike sej najdete tukaj.
V Ljubljani to nalogo izvaja Urad za mladino Mestne občine Ljubljana. V letu 2016 je Urad oblikoval Svet za mlade, kot posvetovalno telo župana. Več informacij o Svetu za mlade v Mestni občini Ljubljana in zapisnike sej najdete tukaj.
Mladinska politika EU
Programi EU za mlade se izvajajo od leta 1988. Procesu oblikovanja politike je bila podlaga Bela knjiga (New Impetus fo European Youth) iz leta 2001.
Evropska komisija spodbuja dialog med mladimi in odločevalci, da bi povečala aktivno državljanstvo mladih, omogočila socialno vključevanje in zagotovila vključevanje mladih v razvoj politik EU. Te prednostne naloge sestavljajo ključen del Strategije EU za mlade 2010–2018, ki je temelj aktualne evropske mladinske politike.
Cilje Strategije Evropska unija dosega z naslednjimi mehanizmi:
- sodelovanje z državami EU;
- strukturirani dialog z mladimi;
- poročilo EU o mladih;
- mladinsko delo;
- oblikovanje politik na podlagi raziskav;
- medvrstniško učenje;
- program Erasmus+: Mladi v akciji.
Uporabni viri:
Inštitut za mladinsko politiko
Strategija Mestne občine Ljubljana za mlade 2016-2025
Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022
Eurodesk – Mladinska politika EU
Publikacije Mladinskega sveta Slovenije
Analiza lokalnih mladinskih politik po občinah (2015)
Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni
