V mesecu maju je Zavod MOVIT med regionalnimi partnerji Eurodesk izvedel raziskavo o delu z mladimi in informiranju mladih v času epidemije, da bi ugotovil, kako so se mladinski informatorji prilagodili na razmere, kako so se spremenile vsebine informacij in opažanja mladinskih delavcev, kako je nova situacija vplivala na mlade, predvsem z vidika solidarnosti in aktivnega državljanstva.
Aktivnosti informiranja preseljene na splet
Delo regionalnih partnerjev Eurodesk se je spremenilo na več načinov – zaradi prepovedi zbiranja na javnih površinah in onemogočenega stika z mladimi v živo, so se začasno prekinile ali odpovedale vse aktivnosti, se je pa okrepila prisotnost na spletu. Vsaj z nekaterimi aktivnostmi so tako lahko nadaljevali tudi na daljavo. Prilagodili_e so se tudi zaposleni_e, saj je lahko delala v pisarni največ ena oseba, ostali pa so delali od doma.
Spremenile so se tudi teme informacij, po katerih so spraševali mladi; prej je bil poudarek na raznih priložnostih za mlade doma in v tujini, v času epidemije pa je bilo več pozornosti na duševnem zdravju in trenutnemu počutju mladih. Preko družbenih omrežij, spletne strani, e-novic in lokalnih medijev so regionalni partnerji Eurodesk mlade obveščali o priložnostih, ki jih lahko preučijo v času, ko so doma, da jih bodo lahko, ko se ukrepi sprostijo, tudi koristili (programa Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota, s poudarkom na intenzivni promociji solidarnostnih projektov, ki bodo mladim omogočili, da pomagajo reševati nastale izzive v lokalnem okolju).
Različne dejavnosti so dober način, da se fokus iz precej negativnih novic preusmeri na pozitivne in uspešne zgodbe, delo mladih in kulturo. Ker srečevanje v prostorih mladinskih centrov ni bilo več mogoče, so regionalni partnerji organizirali različne spletne aktivnosti, med drugim virtualno razstavo fotografij, mentoriranje v sklopu pobud in pisanja prijavnic, informiranje preko klepetalnikov ter različne spletne kvize in igre.
Informacije, ki so jih regionalni partnerji Eurodesk posredovali mladim, so pridobivali predvsem iz spletnih strani nacionalnih medijev (glede novic v zvezi z epidemijo), Movitovih spletnih strani, Evropskega mladinskega portala, spletne strani Unicef, Evropske komisije, NIJZ, spletne strani društva študentov psihologije in s ciljnim iskanjem glede na tematike, ki zanimajo mlade. Informacije si informatorji izmenjujejo tudi med mladinskimi organizacijami, ki organizirajo programe za mlade. Spremljali so tudi različne slovenske in tuje spletne strani, ki se ukvarjajo z informiranjem. Najbolj priljubljeni družbeni omrežji za stik z mladimi ostajata Facebook in Instagram, uporabljajo se tudi orodja Zoom, Skype, Messenger, Artsteps (za pripravo virtualne fotografske razstave), Snapchat, Kahoot (za oblikovanje kvizov), YouTube, Wordpress in različne aplikacije za snemanje in urejanje video posnetkov.
Vprašanj mladih v času karantene je bilo večinoma manj
Regionalni partnerji Eurodesk so opazili, da je bilo v času epidemije v splošnem vprašanj mladih manj, kar lahko pripišemo negotovosti glede možnosti potovanj preko meja. Za učno mobilnost se v tem času niso zanimali oz. jih je skrbelo, če bo sploh še izvedljiva in kdaj ter kakšen vpliv bo imela epidemija na mobilnost ljudi na splošno. Spraševali so predvsem o relevantnih podatkih o koronavirusu in dogajanju v Sloveniji.
Mladi so v tem času postavljali predvsem vprašanja glede solidarnostnih projektov in možnosti vključitve v prostovoljske aktivnosti v lokalnih skupnostih. Povečalo se je tudi povpraševanje po mentorstvu za prijave projektov mladinskih izmenjav ter solidarnostnih projektov. Mladi so se zanimali tudi za nudenje in prejemanje učne pomoči ter možnosti štipendiranja. Povečalo se je tudi število vprašanj, povezanih z duševnim zdravjem in ekonomsko situacijo ogroženih mladih (npr. možnosti izposoje računalniške opreme).
Mladi izkazujejo večji interes za participacijo in solidarnost
Regionalni partnerji Eurodesk so opazili, da v spremenjeni situaciji mlade večinoma bolj zanima participacija ter da v spremenjenih okoliščinah bolj izkazujejo solidarnost ter so pripravljeni čas, ki ga imajo, porabiti za pomoč drugim.
Medtem ko je upadlo zanimanje za mednarodno mobilnost, se je pokazal večji interes za lokalno in nacionalno solidarnost in participacijo. Veliko mladih se je vključilo v prostovoljske aktivnosti v sklopu civilne zaščite, prav tako pa so izrazili željo vplivati na spremembe preko prijave solidarnostnih projektov v program Evropska solidarnostna enota.
Zaradi vseh ukrepov za preprečevanje širitve epidemije, ki so zelo vplivali na vsakdanje življenje mladih (šola, študij, predvsem pa socialni stiki s sovrstniki), so tudi mladi postali bolj dovzetni za politično dogajanje, tako na državni kot na lokalni ravni. Mladinski delavci_ke vključeni_e v raziskavo upajo, da se bo zmanjšal individualizem in se bodo mladi tudi počutili kot pomemben in enakovreden del družbe ter si želeli soustvarjanja skupaj z odraslimi.
Regionalni partnerji Eurodesk menijo, da lahko mlade pri udejanjanju solidarnosti in participacije podpirajo z nudenjem ustrezne pomoči ter s spodbujanjem in podporo pri oblikovanju pobud mladih. Spodbujajo jih lahko tudi z informiranjem o temah, za katere mladi kažejo interes. Podpirajo jih lahko pri prijavi solidarnostnih projektov in poročanju o aktivnosti mladih v času karantene – skupnih akcij večjih organizacij v lokalnem okolju s podporo občine. Pomembno je tudi izobraževanje o pomenu prostovoljskega dela, spodbujanje solidarnosti in informiranje o tem, kako lahko mladi pomagajo ter ustvarjajo projekte, ki spodbujajo solidarnost med mladimi.
Zaključijo lahko, da so mladinski delavci_ke, informatorji mladih in seveda mladi sami odigrali pomembno vlogo v času epidemije pri podpiranju mladih in osmišljanju preživljanja tega obdobja, bodisi s podporo pri težavah, s katerimi se srečujejo sami, ali s spodbujanjem solidarnosti mladih s tistimi člani družbe, ki potrebujejo pomoč.
Jeseni v sodelovanju z regionalnimi partnerji Eurodesk načrtujejo tudi promocijo kampanje Dajmo solidarnosti zagon, v okviru katere bodo mladi, ki so izkazovali solidarnost, dobili širše prepoznavanje in tudi spoznali možnosti za prijavo svojih projektov v program Evropska solidarnostna enota.
Raziskavo lahko najdete tukaj.
