Kar zadeva sodelovanje z ruskimi organizacijami in vključitev posameznikov iz Rusije v projekte v okviru programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, se Evropska komisija sklicuje na Uredbo Sveta (EU) 2022/5761, ki jo je Svet Evropske unije sprejel po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino 8. 4. 2022 in zajema peti sveženj omejevalnih ukrepov proti Rusiji.
Ti ukrepi vključujejo dodajanje dodatnih ruskih subjektov in posameznikov na t. i. seznam sankcij ter uvedbo posebne določbe, ki določa naslednje: »Prepovedano je zagotavljanje neposredne ali posredne podpore, vključno s financiranjem in finančno pomočjo, ali katere koli druge koristi v okviru programa Unije, Euratoma ali nacionalnega programa in pogodb države članice v smislu Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 vsem pravnim osebam, subjektom ali organom s sedežem v Rusiji, ki so v več kot 50-odstotni javni lasti ali pod javnim nadzorom.«
Med izjeme so bili med drugim uvrščeni projekti mobilnosti v okviru programa Erasmus+: Mladina in projekti prostovoljstva v okviru programa Evropska solidarnostna enota, katerih predvidene aktivnosti se lahko nadaljujejo. Kar zadeva tekoče projekte, ki so bili sprejeti med programskim obdobjem 2014–2020 ali na prijavnih rokih v letu 2021, se lahko v primeru, da ti vključujejo sodelovanje z rusko organizacijo ali vključitev posameznikov iz Rusije, nadaljuje izvajanje projektov, sprejetih v okviru ukrepov, ki spadajo pod ključni ukrep 1 programa Erasmus+ (mladinske izmenjave, mobilnost mladinskih delavcev, aktivnosti udejstvovanja mladih), in projektov prostovoljstva programa Evropska solidarnostna enota.
Sodelovalna in manjša partnerstva v okviru ključnega ukrepa 2 programa Erasmus+ sta edina ukrepa, ki se ne uvrščata med izjeme, povezane z mobilnostjo posameznikov in vzdrževanjem medosebnih stikov med posamezniki in pri katerih bi bilo možno sodelovanje ruskega subjekta kot partnerske organizacije. V teh primerih bo potrebno sodelovanje ruskih javnih subjektov (50 % javnega lastništva) ali subjektov pod javnim nadzorom v tekočih projektih prekiniti. Ti subjekti namreč niso upravičeni do sredstev v okviru trenutnih razpisov. Da bi se izognili individualnemu pristopu, se predlaga, da se za vse institucije s sedežem v Rusiji, ki izvajajo izobraževalne dejavnosti, domneva, da z njimi upravlja ruska država. Kar zadeva tekoče projekte, pri katerih sodeluje ruski javni subjekt ali subjekt pod javnim nadzorom (vključno z vsemi »izobraževalnimi ustanovami« s sedežem v Rusiji, kot so opredeljene v zgornji definiciji), bo od koordinatorjev tovrstnih projektov zahtevana odstranitev ruskih subjektov. Sodelovanje se lahko nadaljuje le v primeru, da lahko upravičenec ali koordinator (če gre za nepovratna sredstva za več upravičencev) dokaže, da ruska organizacija, sodelujoča v projektu, ni v več kot 50-odstotni javni lasti ali pod državnim nadzorom. Sodelovanje ruske organizacije, ki ni niti v javni lasti niti pod javnim nadzorom in tudi ne izvaja izobraževalnih dejavnosti (kot so opredeljene zgoraj), se lahko nadaljuje.
Več informacij je na voljo tukaj.
Vir: Movit
