V zadnjih letih postajo različne oblike samozaposlovanja in podjetništva vse pogostejše oblike dela mladih. Ustanovitev podjetja je danes zelo enostavna in hitra. Nekatere oblike podjetji, kot sta s. p. in d. o. o., lahko odprete v enem dnevu in brezplačno na tako imenovanih točkah VEM ali kar preko spleta.
Na lastno podjetniško pot se podaj le v primeru, če si tega želiš, če imaš poslovno idejo ter vizijo, kako boš idejo realiziral. Ustanavljanje podjetja zato, ker si dlje časa brezposeln ali te v to sili delodajalec, ker boš tako zanj cenejša delovna sila, ni prava odločitev. Delodajalcu, ki išče poceni delovno silo, se izogni!
Ustanovitev podjetja ali družbe v Sloveniji določa Zakon o gospodarskih družbah, ki opredeljuje različne pravno-organizacijske oblike. Najpogostejši sta:
- (samostojni) podjetnik – s. p.,
- družba z omejeno odgovornostjo – d. o. o.
Druge oblike, organizacije podjetij in možnosti samozaposlitev so:
- družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.),
- komanditna družba (k. d.),
- socialno podjetje (so. p.),
- delniška družba (d. d.),
- fundacija – ustanova,
- zavod,
- zadruga.
Samostojni podjetnik, s.p.
(Samostojni) podjetnik je za mnoge prva oblika opravljanja dejavnosti, saj za to ustanovitev ni potreben ustanovni kapital. Samostojni smo zapisali v oklepaju zato, ker se uradno uporabljata le še izraz podjetnik in kratica s. p., kljub temu pa večina ljudi na splošno še vedno uporablja celoten izraz.
Podjetnik je fizična oseba – posameznik, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Obstajata dve različici s. p.: “polni” in “popoldanski/dopolnilni” s. p. Tudi ta dva izraza nista pravna, temveč pogovorna, saj imata obe različici enak pravni status, enake pravice in dolžnosti. Razlika med njima je le v plačevanju prispevkov za socialno varnost:
- polni s.p.: podjetnik je (samo)zaposlen in si plačuje prispevke za vsa socialna zavarovanja;
- popoldanski s.p.: primeren je za tiste posameznike, ki imajo plačilo prispevkov za socialno varnost urejeno preko zaposlitve v drugem podjetju ali pa imajo to rešeno preko drugega statusa, kot to velja v primeru upokojencev. V “popoldanskem” s. p.-ju podjetnik tako ni zaposlen in plačuje le del prispevkov za socialna zavarovanja.
Podjetje lahko ustanovijo poslovno sposobne osebe. Posameznik poslovno sposobnost praviloma pridobi z 18. letom starosti. Ne glede na različico s.p.-ja postane posameznik podjetnik z vpisom v poslovni register. Najenostavneje je podjetje registrirati na vstopni točki VEM, kjer za to usposobljeni svetovalci pomagajo skozi celoten postopek. Po registraciji je potrebno odpreti poslovni račun in čim prej opraviti usposabljanje iz varstva pri delu, izdelati oceno tveganja in opraviti zdravniški pregled.
Na začetku poti v podjetniške vode dragocen vir informacij in podpore nudijo podjetniški portali, inkubatorji, tehnološki parki in druge podporne institucije, ki mladim podjetjem pomagajo z izobraževanji, financiranjem, svetovanjem, mentorstvom ipd
Družba z omejeno odgovornostjo d.o.o.
Družba z omejeno odgovornostjo je najpogostejša in najbolj razširjena oblika gospodarske družbe. Ustanovi jo lahko 1 ali do 50 fizičnih ali pravnih oseb, ki z ustanovitvijo postanejo družbeniki. Za ustanovitev d. o. o.-ja je potreben osnovni kapital, ki mora znašati vsaj 7.500 €.
Nekatere prednosti d. o. o.:
- nizki stroški ustanovitve in poslovanja;
- je najprimernejša oblika, kadar podjetje ustanavlja več podjetnikov;
- v primeru večjih dobičkov je davčno ugodnejša od s. p.-ja;
- omogoča sklepanje pravnih poslov med družbeniki in družbo;
- omejena odgovornost, kjer družbeniki v primeru negativnega poslovanja ne odgovarjajo z vsem osebnim premoženjem, temveč le s svojim deležem v družbi.
Za mladega podjetnika je lahko slabost d. o. o. osnovni kapital, ki ga je potrebno vložiti ob ustanovitvi.
Ustanovitev d. o. o je enostavna in hitra ter se lahko opravi preko vstopne točke VEM ali preko spletnega portala e-VEM, vendar le v primeru enostavnega postopka, kadar družabniki osnovni kapital plačajo v denarju in kadar v družbeno pogodbo oziroma akt o ustanovitvi ne želijo vnesti nobenih posebnosti oziroma dodatnih členov. V vseh ostalih primerih se d. o. o. ustanovi pri notarju.
Družba z omejeno odgovornostjo je oblika gospodarske družbe, ki omogoča sklepanje pravnih poslov med družbo in družbeniki. To pomeni, da se lahko v njej zaposlite oziroma opravljate delo na več načinov:
- preko pogodbe o zaposlitvi za (ne)določen čas,
- preko pogodbe o poslovodenju oziroma podjemne pogodbe.
Samozaposleni v kulturi
Slikarji, režiserji, prevajalci, plesalci, kritiki, oblikovalci, montažerji in drugi ustvarjalci na področju kulture se lahko samozaposlijo, kadar samostojno opravljajo svoj specializiran poklic oziroma umetniško ali kakšno drugo dejavnost. Poleg Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) je glavni pravni akt, ki ureja status samozaposlenih v kulturi Uredba o samozaposlenih v kulturi.
Samozaposliš se lahko v kulturi, če izpolnjuješ naslednje pogoje:
- samostojno opravljaš specializiran poklic na področju kulture iz 4. člena ZUJIK;
- nisi uživalec pokojnine;
- imaš ustrezno strokovno izobrazbo oziroma s svojim delom dokazuješ, da si usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
V primeru, da se želite samozaposliti v kulturi in da še nista minili dve leti od zaključka študija oziroma morebitnega strokovnega izpita, pa veljajo naslednji pogoji za vpis:
- da vaši študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture ali
- da opravljate deficitarni specializiran poklic na področju kulture.
Ena izmed glavnih prednosti statusa samostojnega delavca v kulturi je ta, da je upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Samostojni kulturnik lahko uveljavlja to pravico, če izpolnjuje z Uredbo določene pogoje. Bistveno je, da ta pravica ne pripade sama po sebi, ampak je treba zanjo zaprositi ob vpisu v register ali kasneje.
Pogoji za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje s strani države so naslednji:
- da ste vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo,
- da vaše delo v zadnjih treh letih pomeni izjemen kulturni prispevek ali
- da vaše delo v zadnjih treh letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz priloge II Uredbe o samozaposlenih v kulturi.
Do izplačila prispevkov za socialno varnost pa so upravičeni le tisti samozaposleni v kulturi, ki so davčni rezidenti Republike Slovenije in ne presegajo dohodkovnega cenzusa iz 13. člena predmetne Uredbe.
Informacije glede statusa samozaposlenega v kulturi nudi tudi Društvo Asociacija.
Uporabne povezave:
e-Vem. Portal za podjetja in podjetnike.
Ministrstvo za kulturo – Samozaposleni v kulturi
