Pogodba o zaposlitvi
Pogodbo o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Za ugotovitev delovnega razmerja so torej ključni elementi delovnega razmerja:
- delavec delo opravlja osebno;
- delo se opravlja nepretrgoma, kontinuirano;
- delavec za opravljeno delo prejema plačilo;
- delavec opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca;
- delavec opravlja delo v organiziranem procesu delodajalca.
Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena za nedoločen čas ali pa za določen čas. Delovno razmerje, katerega podlaga je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, je v Zakonu o delovnih razmerjih določeno kot pravilo, le izjemoma in na podlagi zakonsko določenih pogojev lahko delavec in delodajalec skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena za polni delovni čas, ki praviloma traja 40 ur na teden ali za polovični delovni čas, ki je krajši od polnega delovnega časa. Pri tem zakon ne določa spodnje meje delovnega časa in se delavec in delodajalec prosto dogovorita o tem, za koliko ur na teden se bo delavec zaposlil. Pomembno je to, da ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.
Podjemna pogodba
Podjemno pogodbo oziroma pogodbo o delu skleneta podjemnik (ti) in naročnik. S pogodbo se podjemnik zaveže, da bo opravil določeno delo, naročnik pa, da bo za to plačal. Za sklenitev podjemne pogodbe ni predpisana nobena oblika in se lahko sklene tudi ustno. Ne glede na to pa je najbolje, da se pogodba sklene v pisni obliki.
Obseg del, ki se lahko opravlja po podjemni pogodbi, je zelo širok. V Obligacijskem zakoniku je opredeljeno, da se po podjemni pogodbi opravlja dela, kot so izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno in umsko delo. V praksi se po podjemni pogodbi največkrat opravlja fizična dela, obrtniška opravila in popravila, čiščenje prostorov ali recimo varstvo otrok.
Po podjemni pogodbi lahko opravljate le dela, ki so občasna in začasna. Zakonodaja sicer ne določa, koliko časa sme trajati podjemna pogodba, mora pa ta določati časovni rok za dokončanje dela. Podjemna pogodba tako med podjemnikom in naročnikom ne ustvarja trajnega razmerja, temveč preneha veljati, ko je določeno delo opravljeno.
Podjemne pogodbe se ne sme zamenjati za delovno razmerje za (ne)določen čas ali samozaposlitev. Da podjemne pogodbe in delovnega razmerja ni dovoljeno “zamenjati”, v praksi ureja tudi zakonodaja. Ta določa, da mora delodajalec, kadarkoli so pri opravljanju dela prisotne značilnosti delovnega razmerja, s teboj skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas in ne podjemne pogodbe, četudi bi se oba strinjala s plačilom po podjemni pogodbi.
Prednost podjemne pogodbe je, da omogoča občasna dodatna dela tudi, če ste redno zaposleni. Prav tako lahko delo po podjemni pogodbi opravljate kot brezposelna oseba ali študent. Slabost podjemne pogodbe je predvsem ta, da ne omogoča nobene oziroma zelo šibko socialno varnost. To ni problematično, kadar delo po podjemni pogodbi opravljajo tisti, ki imajo prispevke za socialna zavarovanja plačane iz drugega naslova, recimo kot zaposleni, brezposelni ali kot študenti. Problem pa nastane za tiste, ki jim delo po podjemni pogodbi predstavlja edini vir zaslužka in socialne varnosti.
Več o davčnem vidiku podjemne pogodbe najdete tukaj.
Avtorska pogodba
Z avtorsko pogodbo se avtor in naročnik dogovorita o naročilu avtorskega dela. Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Preko avtorske pogodbe se lahko opravljajo le avtorska dela.
Z avtorsko pogodbo se ne sklepa rednega delovnega razmerja in avtorju zato tudi ne pripadajo pravice iz delovnega razmerja (regres, dopust). Slabost avtorske pogodbe je predvsem ta, da ne omogoča nobene oziroma zelo šibko socialno varnost. To ni problematično, kadar delo po avtorski pogodbi opravljajo tisti, ki imajo prispevke za obvezna socialna zavarovanja plačane iz drugega naslova, recimo kot zaposleni, brezposelni ali kot študenti, ki lahko prav tako opravljajo delo na podlagi avtorske pogodbe. Problem pa nastane za tiste, ki jim delo po avtorski pogodbi predstavlja edini vir zaslužka in socialne varnosti.
Ugotovimo lahko, da je avtorska pogodba zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se namreč loči zgolj po predmetu pogodbe. Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pride v poštev podjemna pogodba.
Več o davčnem vidiku avtorske pogodbe tukaj.
Samostojni podjetnik (S.P.)
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Registracija s.p. je preprosta in zanjo ustanovitveni kapital ni potreben. To pa ne pomeni, da samostojni podjetnik ne potrebuje osnovnega kapitala. Razmisliti je potrebno, koliko odgovornosti je podjetnik pripravljen nositi, saj je kot gospodarski subjekt neomejeno odgovoren z vsem svojim premoženjem.
V zadnjem času veliko delodajalcev kot pogoj pri zaposlovanju zahteva, da imaš odprt svoj s.p. Na ta način se izognejo plačilu prispevkov za socialno varnost, saj mora imetnik s.p.-ja le te poravnati sam. Strošek delodajalca je le plača, vse ostalo pa si moraš kriti sam.
Dijaško in študentsko delo
Dijaško oziroma študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent ali dijak opravlja za plačilo preko pooblaščene organizacije (najpogosteje je to študentski servis). Študent ali dijak lahko delo opravlja preko študentske napotnice, ki je pravna podlaga za študentsko delo, nujno jo je treba naročiti pred začetkom dela. Namen začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka v času izobraževanja, delodajalcem pa selekcijo potencialnih prihodnjih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb. Ob navedenem se poudarja začasna in občasna narava dela dijakov in študentov, torej gre za dela, ki se opravljajo določen krajši čas ali od časa do časa. Začasno in občasno delo dijakov in študentov se skladno z Zakonom o delovnih razmerjih ne sme opravljati, kadar so podani elementi delovnega razmerja.
Delo preko študentskega servisa se šteje v pokojninsko dobo; študenti plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5%, plačniki za vse ostale prispevke so delodajalci. Minimalna bruto urna postavka je 6,92 evra, (5,85 evra neto).
Kdo lahko dela preko študentskega servisa:
- Osnovnošolci lahko prvič delajo prek študentskega servisa, ko dopolnijo 15 let in se vpišejo v srednjo šolo.
- Redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let;
- Študentje, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini;
- Udeleženci izobraževanja odraslih (izredni dijaki – kdor je izredni dijak in je mlajši od 26 let, ter se izobražuje po javno veljavnih programih poklicnega, srednjega in višje strokovnega izobraževanja, kdor ni v delovnem razmerju, kdor ni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba in kdor se ne izobražuje v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti);
- Tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji in tujci, ki študirajo v Sloveniji.
Uporabne povezave:
Spletna stran Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Študentska organizacija Slovenije
