2. november – Mednarodni dan boja proti nekaznovanju kaznivih dejanj zoper novinarje_ke

Generalna skupščina Združenih narodov je 2. november razglasila za “Mednarodni dan za odpravo nekaznovanja za zločine zoper novinarje”. Resolucija države članice poziva, naj sprejmejo natančne ukrepe za boj proti sedanji kulturi nekaznovanosti kaznivih dejanj zoper novinarje_ke. Datum je bil izbran v spomin na atentat dveh francoskih novinarjev v Maliju 2. novembra 2013.

Ta pomembna resolucija obsoja vse napade in nasilje nad novinarji_kami in medijskimi delavci. Države članice tudi poziva, naj storijo vse, da preprečijo nasilje nad novinarji_kami in medijskimi delavci_kami, zagotovijo odgovornost, privedejo pred sodišče storilce zločinov nad novinarji_kami in medijskimi delavci_kami ter zagotovijo, da imajo žrtve dostop do ustreznih pravnih sredstev. Nadalje države poziva, naj spodbujajo varno in ugodno okolje za novinarje_ke, da svoje delo opravljajo neodvisno in brez nepotrebnega vmešavanja.

Kot so zapisali na spletni strani Združenih narodov, je bilo v zadnjih štirinajstih letih (2006 – 2019) zaradi poročanja novic in obveščevanja javnosti ubitih skoraj 1200 novinarjev_k. V devetih od desetih primerov morilci_ke ostanejo nekaznovani. Nekaznovanost vodi do več pobojev in je pogosto simptom poslabšanja konfliktov ter razpada zakonodaje in pravosodnega sistema.

Te številke ne vključujejo novinarjev_k, katere vsakodnevno napadajo, vključno z mučenjem, prisilnimi izginotji, samovoljnim pridržanjem, ustrahovanjem in nadlegovanjem v konfliktnih in nekonfliktnih situacijah. Poleg tega obstajajo posebna tveganja za novinarke, saj so večkrat žrtve spolnih napadov.

Zaskrbljujoče je, da je bil le eden od desetih primerov, storjenih zoper medijske uslužbence_ke v zadnjem desetletju, obsojen. Ta nekaznovanost spodbuja storilce_ke kaznivih dejanj, hkrati pa ima strašljiv učinek na družbo, vključno z novinarji_kami. Nekaznovanost povzroča nadaljno nekaznovanost, kar lahko ustvari začaran krog.

Ko napadi na novinarje_ke ostanejo nekaznovani, to pošilja zelo negativno sporočilo, da bo poročanje o “neprijetni resnici” ali “neželenih mnenjih” pripeljalo navadne ljudi v težave. Poleg tega družba izgublja zaupanje v svoj sodni sistem, ki naj bi zaščitil vsakogar pred napadi na njihove pravice. Storilci_ke zločinov nad novinarji_kami, se tako opogumijo, ko ugotovijo, da lahko napadajo, ne da bi se kdaj soočili s pravico.

UNESCO skrbi, da nekaznovanost škodi celotnim družbam tako, da prikriva resne kršitve človekovih pravic, korupcijo in kriminal.

Kot je napisal Generalni sekretar OZN António Guterres: “Če novinarjev_k ne zaščitimo, je naša sposobnost obveščanja in sprejemanja odločitev na podlagi dokazov močno ovirana. Ko novinarji_ke ne morejo varno opravljati svojih nalog, izgubimo pomembno obrambo pred ’pandemijo’ dezinformacij in ’fake news’, ki se je razširila po spletu.”

Več informacij lahko najdeš tukaj.