5. decembra obeležujemo mednarodni dan prostovoljstva. Na Zavodu Movit so v skladu s tem pripravili prispevek o prostovoljstvu mladih v Evropi.
Kljub temu, da je prostovoljstvo mladih nekaj, kar je v vseh državah EU univerzalno prepoznano kot področje, ki ga ja potrebno podpirati in spodbujati, se sistemi ter njihove značilnosti, ki so namenjene mladim prostovoljcem, med seboj pomembno razlikujejo.
S pomočjo Youth Wiki so poiskali podatke o nekaterih značilnostih in razlikah med ureditvami področja prostovoljstva za mlade med državami članicami EU.
1. Nacionalne sheme prostovoljstva za mlade
Udeležba v prostovoljskih dejavnostih omogoča mladim, da postanejo aktivni državljani in dejavniki solidarnosti ter pozitivnih sprememb za skupnosti v Evropi. Zaradi tega so se države članice EU v okviru EU strategije za mlade 2010-2018 zavezale k spodbujanju programov podpore in krepitve zmogljivosti organizacij dejavnih na področju prostovoljstva, ozaveščanju o prostovoljskih priložnostih in zagotavljanju informacij za mlade o pravicah in koristih prostovoljcev. Na ravni EU je vzpostavitev programa Evropska solidarnostna enota namenjena povečanju sodelovanja mladih v čezmejnih prostovoljskih shemah in aktivnostih.
Prostovoljcem je preko shem zagotovljen tudi vključujoč (inkluziven) okvir za njihovo sodelovanje, ki pogosto vključuje sisteme za povračila stroškov nastalih s prostovoljstvom, dostop do osebnih zavarovanj in nacionalni sistem potrjevanja prostovoljskih izkušenj.
2. Priznavanje veščin (kompetenc) – certificiranje
Mladinsko prostovoljstvo je pomembno področje za pridobivanje dragocenih znanj in kompetenc s pomočjo neformalnega učenja. EU Strategija za mlade 2010-2018 je tudi pozvala države članice, naj spodbujajo priznavanje spretnosti, pridobljenih s prostovoljskimi dejavnostmi, s pomočjo instrumentov, kot sta Europass in Youthpass ali drugih sistemov, ki jih podpirajo države članice. Po podatkih Youth Wiki ima večina držav nacionalni sistem za potrjevanje prostovoljskih izkušenj (glej zemljevid Nacionalne sistemi potrjevanja prostovoljskega dela).
3. Finančna podpora mladim prostovoljcem
Evropska listina o pravicah in odgovornostih prostovoljcev, katere namen je spodbujanja kulture sodelovanja in zagotavljanja dostopnosti do prostovoljskih aktivnosti, kot eno od pravic prostovoljcev navaja pravico prostovoljcev do podpore (predvsem v obliki povračila stroškov), ki naj bi jo zagotavljali ponudniki prostovoljskih aktivnosti. Taka oblika finančne podpore lahko predvsem mladim z manj priložnostmi omogoči sodelovanje v prostovoljskih dejavnostih.
Podatki Youth Wiki kažejo, da v večini držav obstajajo nacionalni predpisi o finančni podpori mladim prostovoljcem. Takšna podpora ima lahko različne oblike. Najpogosteje imajo prostovoljci povrnjene stroške povezane s prostovoljskim delovanjem. V nekaterih državah (npr. v Avstriji, na Malti ali v Luksemburgu) prostovoljci prejmejo določen znesek v obliki »žepnine« ali dodatka, ki ni odvisen od njihovih stroškov. V nekaterih primerih (npr. v Nemčiji) so družine mladih prostovoljcev upravičene do družinskih dodatkov v obdobju prostovoljstva.
4. Spodbujanje udeležbe mladih z manj priložnostmi v prostovoljskih dejavnostih
Ena od ključnih prednostnih nalog usklajevanja mladinske politike med državami članicami EU je zagotoviti vključevanje in enake možnosti sodelovanja za vse mlade, ki aktivno participirajo v družbenem in civilnem življenju. Opredelitev potencialnih ovir za njihovo udeležbo in uvajanje ukrepov za njihovo odpravo so zato bistvenega pomena za spodbujanje vključevanja mladih v solidarnostne in prostovoljske dejavnosti.
Vse evropske države, ki jih pokriva Youth Wiki, si na nacionalnih ravneh prizadevajo za spodbujanje prostovoljskega dela med mladimi in predstavljajo priložnosti in koristi, ki jih te aktivnosti ponujajo. Poleg tega je približno ena tretjina držav sprejela ukrepe za povečanje sodelovanja posebnih skupin mladih v prostovoljskih dejavnostih.
5. Formalni mehanizmi za zagotavljanja kakovosti v prostovoljskih dejavnosti mladih
Za zagotavljanje ustreznih pogojev in razmer, ki omogočajo, da mladi svoj čas in vire vlagajo v projekte, ki ustrezajo njihovim talentom, pričakovanjem ter se izvajajo v varnih razmerah, je bistveno, da se spremlja kakovost dejavnosti, ki jih predlagajo in izvajajo prostovoljske organizacije. S tem namenom so se Evropska komisija in države članice EU zavezale k spodbujanju zaščite mladih prostovoljcev in kakovosti prostovoljskih dejavnosti, v katerih sodelujejo.
Vse države članice EU so – v različnem obsegu – določile splošna merila kakovosti za prostovoljske dejavnosti organizacij civilne družbe, ki pokrivajo pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij, pogoje, na podlagi katerih se lahko prostovoljsko delo izvaja, in pravila za zagotavljanje varnosti, ki jih je treba izvajati.
Celoten prispevek najdete tukaj.
