Na Sindikatu Mladi plus so se odločili, da letos osmemu marcu posvetijo ves mesec. Preveč je namreč tematik, za katere menijo, da jih je nujno treba nasloviti, in en sam dan za to nikakor ne bi zadoščal. Tokrat so objavili članek z naslovom “Reproduktivno delo, kapitalizem in ženske”.
Odlomek iz članka je na voljo tukaj, v celoti pa si ga lahko preberete na njihovi spletni strani tukaj.
“25. marca obeležujemo materinski dan. Ta dan ima sicer popolnoma drugačno zgodovino kot 8. marec, mednarodni dan žensk, a sta dandanes oba dneva precej podobna: ženskam – v tem primeru materam – se na ta dan zahvalimo in jih obdarimo z rožami, čokolado ali s čim podobnim. Podobno kot za 8. marec se tudi ob tem dnevu sprašujemo, čemu neke prazne zahvale ženskam, za kaj točno smo hvaležni_e in kakšne družbene izvore ima to zahvaljevanje.
Biti “mama” v naši družbi pomeni veliko stvari, predvsem pa ta oznaka s sabo prinese ogromno družbenih pričakovanj in vlog, ki naj bi jih ženske – mame – izpolnjevale. Ta pričakovanja izhajajo iz zelo specifično predpisanih družbenih vlog za ženske, ki so tesno povezane s tem, čemur rečemo ‘reproduktivno delo’. Reproduktivno delo je vse delo, ki je družbi potrebno, da se ohranja, in ni produktivno delo. Natančneje: reproduktivno delo predstavlja skrb za otroke, ostarele in ostale ljudi, ki ne zmorejo poskrbeti sami zase. Pomeni kuhanje, čiščenje, koordiniranje gospodinjstva, vzgojo otrok, skrb za vse člane in članice gospodinjstva – skratka, gre za delo, ki je nujno potrebno, da se pri življenju ohranja ljudi, ter obenem družbi priskrbi nove člane in članice. To delo je lahko organizirano na različne načine. Lahko je podružbljeno in kolektivno (kot v primerih javnih vrtcev, javnih kuhinj ipd.) ali pa zasebno in omejeno na nuklearno družino. V Sloveniji, predvsem zaradi zapuščin prejšnjega sistema, je reproduktivno delo delno podružbljeno, v veliki meri pa še vedno ostaja skrb in odgovornost vsake enote družine zase. V družini, torej v zasebnem gospodinjstvu, to delo v največji meri opravljajo ženske.”
Vir: Sindikat Mladi plus
