Ida Flagstad Hejlesen in Anita Jensen sta objavili novo raziskavo o vlogi umetnosti na recept pri podopori duševnemu zdravju mladih odraslih in njihovim življenjskim prehodom.
Študija raziskuje vpliv 10-tedenskega programa “Umetnost na recept” na Danskem, namenjenega mladim odraslim med 18. in 30. letom, ki niso bili vključeni v izobraževanje ali zaposleni.
V raziskavi je sodelovalo 18 udeležencev v štirih polstrukturiranih fokusnih skupinah, štirje pa so izpolnili vprašalnik. Večina je poročala o anksioznosti, depresiji in stresu, nekateri pa tudi o kronični bolečini, ADHD ali avtizmu.
Tematska analiza je opredelila tri medsebojno povezane teme: spodbuda za spremembo, socialni vidiki ter vsebina in struktura programa.
Udeleženci so poročali o večji samozavesti, izboljšanem razpoloženju, boljših vsakodnevnih rutinah ter večji pripravljenosti na nadaljevanje izobraževanja ali zaposlitve. Socialno vključevanje je zmanjšalo izolacijo in podprlo razvoj identitete.
Hkrati so bile izpostavljene tudi težave, povezane z organizacijsko doslednostjo, občutkom varnosti pri nekaterih dejavnostih, omejenim časom za vzpostavljanje odnosov ter pomanjkljivim napotovanjem in nadaljnjim spremljanjem.
Ugotovitve kažejo, da lahko programi umetnosti na recept podpirajo dobrobit in prehodne življenjske procese, če so ustrezno načrtovani, varni, sistemsko integrirani in podprti z dolgoročnim spremljanjem.
Več o raziskavi si lahko preberete tukaj.
Vir: Društvo Asociacija
